V Radencih sta partnerja projekta Celostna ekoremediacija Kučnice kot trajnostna strategija upravljanja z vodami s ciljem izboljšanja ekološkega stanja, z akronimom RENATA, Inštitut za hidravlične raziskave in Forschung Burgenland GmbH, javnosti predstavila namen in cilje projekta
Ekološko stanje Kučnice je danes slabo zaradi regulacije, ki je bila izvedena v prejšnjem stoletju. Nekoč naravno strugo Kučnice, s številnimi meandri, danes predstavlja le še raven kanal z monotonim trapeznim prečnim prerezom. Potok je postal korito. Regulacije so pripeljale do poslabšanja ekološkega stanja potoka. Kemijski parametri so slabi, saj je samočistilna sposobnost reguliranih strug bistveno slabša kot pri naravnih vodotokih. Tudi pogoji za bivanje rastlin in živali so se poslabšali, saj se današnji habitati po pestrosti ne morejo primerjati z nekdanjim življenjskim okoljem. Zato je bil glavni cilj projekta RENATA priprava podlag za izboljšanje ekološkega stanja Kučnice in povečanje osveščenosti o problematiki Kučnice.
Po besedah direktorice inštituta in vodje projekta, dr. Tanje Prešeren, je projekt naslovil problematiko slabega ekološkega stanja obmejnega potoka Kučnica, z željo pripraviti podlage, ki bi v prihodnosti omogočile konkretno rešitev in se pri tem opreti na rezultate že obstoječih raziskav. V okviru projekta RENATA investicije in posegi niso bili načrtovani, gre za pripravo predlogov nove trase z digitalnim modelom višin za vzorčni odsek. Projekta so se lotili interdisciplinarno, kar pomeni, da so upoštevali različne vidike, tako biološke kot tudi podnebne spremembe v prihodnosti.
Simon Lesjak, z Inštituta za hidravlične raziskave, je predstavil dve rešitvi za samo Kučnico. Pri prvi gre za vzpostavitev nekdanje trase Kučnice, za katero menijo, da ni realno pričakovati (problematika zemljišč in meje), da bi do tega lahko prišlo. Bolj verjetna in možna je druga rešitev, ki predvideva vzpostavitev ukrepov znotraj same struge potoka, razširitev same matice struge, kar pomeni, da se uredijo manjši ekoremediacijski ukrepi kot npr. usmerjevalniki toka, prodne brzice, hrapave drče, ki pa bodo pripomogli k temu, da se struga sama vzpostavi nazaj v naravno stanje. Na določenih odsekih je predvidena tudi zaščita brežin, da se prepreči spodjedanje zemljišč ob potoku. Na podlagi rezultatov modeliranja so primerjali situacijo pred ukrepi in po vzpostavitvi le-teh. Upoštevali so parametre, ki so jih lahko merili, to so globine in hitrosti vodnega toka, in na ta način prišli do ugotovitev, da bi se tako lahko v in ob Kučnici povečale površine ustreznih habitatov za avtohtone rastline in živali.
Večji del področja potoka Kučnica na slovenski strani spada pod okrilje Krajinskega parka Goričko. Direktorica, Stanislava Dešnik, je poudarila, da delujejo po načelu »meje ločujejo, narava povezuje«, zato so že dlje časa pridruženi iniciativi evropske zelene vezi. V projektu JZ KPG direktno ni sodeloval, je pa bil v stalni navezi z Inštitutom za hidravlične raziskave, kateremu so posredovali nekaj podatkov in gradiva iz minulih projektov. Želijo si, da bi se ukrepi, kot so bili predstavljeni na konferenci projekta RENATA, izvedli, da se izboljša samočistilna sposobnost tega kanaliziranega potoka in da tudi na slovenski strani dobi grmovno zarast, ki bo prispevala k izboljšanju mikroklimatskih razmer in biotski raznovrstnosti.
Projekt izvajata dva partnerja, Inštitut za hidravlične raziskave in Forschung Burgenland GmbH. Vrednost projekta, ki se izvaja v času med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2022, znaša 411.764,71 Eur, od tega je 85 % sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).
