»Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim največ informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu,« je srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v Hrastju - Moti ocenila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

 

Predstavniki Zveze društev Moja Mura, kampanje Rešimo Muro, turističnih organizacij, društev, podjetij in posamezniki smo varuhu predstavili težave in nepravilnosti pri delovanju države, s katerimi se srečujemo pri varovanju reke Mure pred načrtovano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota. Varuhinjo in njene sodelavce smo seznanili z upravnimi postopki, na primer s podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005, in pritožbo na Ustavnem sodišču zaradi nepravilnosti ob tem, opisali ignoranco in nepravilnosti pri upravnih postopkih za državni lokacijski načrt, nepravilnosti pri postopku Akcijski načrt za obnovljive vire energije, tudi pri celostni presoji vplivov na okolje hidroelektrarne Hrastje-Mota.

 

Nevladne organizacije imamo namreč velike težave pri sodelovanju v postopkih, povezanih z umeščanjem hidroelektrarn na reko Muro. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pristojno za vodenje postopkov celovite presoje vplivov na okolje, nam onemogoča sodelovanje v postopkih, čeprav za to izpolnjujemo pogoje in nam pritrjuje tudi Upravno sodišče. Kljub tej sodni odločitvi, da imamo status stranke v postopku, nas MOP ne vključuje v postopke in nam ne omogoča sodelovanja v skladu z zakonodajo. S takim delovanjem MOP nezakonito daje prednost investitorju in onemogoča enakopravno sodelovanje civilne družbe, ki bi ob zgraditvi elektrarn utrpela veliko okoljsko in socialno škodo. Izvirni greh pa je že osnovni dokument – Uredba o koncesiji za izrabo reke Mure za proizvodnjo električne energije, ki je nezakonita, zato jo je Društvo za preučevanje rib Slovenije vložilo v ustavno presojo že pred več kot enim letom, vendar odgovora še nismo dobili. Na številčno enem najbolj obiskanih srečanj z varuhinjo, kot je poudarila sama, smo predstavili razloge za nasprotovanje nameravani gradnji niza hidroelektrarn in jih podkrepili s strokovnimi utemeljitvami. Tako je varuhinja s sodelavci slišala mnenja predstavnikov turističnih organizacij in podjetij, kmetov, energetikov, hidrogeologov, geologov, poznavalcev hidroloških dogajanj, turističnih kmetij, umetnikov, kulturnih delavcev, družboslovcev in drugih, ki so navedli številna podriočjam, na katera bi zgraditev elektrarn negativno vplivala, alternativne predloge za izboljšanje elektroenergetske bilance v državi, hitrejše in gospodarsko smotrnejše doseganje deleža obnovljivih virov energije, za hitrejše in cenejše ukrepe pri izboljšanju stanja reke in z njo povezanega okolja ter številne legitimne predloge o tem, kako želimo v teh krajih živeti.

 

Med drugim smo ji še povedali, da ne razumemo države, ki želi po eni strani območje Mure razglasiti za biosferni rezervat in to predlaga Unescu, na drugi pa podpira gradnjo elektrarn. Ob tem pa se je tudi naša regija odločila, da bo med prednostnimi nalogami vzpostavitev dela čezmejnega rezervata Mura–Drava–Donava. Vprašali smo jo tudi, kdo bo povrnil stroške podjetjem pri pridobljenih projektih, ki ob gradnji elektrarn niso uresničljivi, in kaj bo z uspešnimi razvojnimi načrti ob Muri, kjer razvijajo turizem; otok ljubezni v Ižakovcih bo letos na primer obiskalo blizu 60.000 ljudi. Varuhinja s sodelavci je bila na koncu presenečena in navdušena nad strokovnostjo, saj smo pokazali, da nikakor nismo kakšni »ekonergači«, temveč resnični zagovorniki trajnostnega razvoja. To je tudi potrdila z izjavo: »Mislila sem, da bo pač prišla javnost in spregovorila o življenju tu ob Muri, vendar je bilo tu toliko strokovnjakov, celo poudarili so, s katerih področij prihajajo, s čim so se ukvarjali v življenju, in tudi njihove izjave so bile strokovne, torej ni šlo za kar neko pripoved tako, z neko sentimentalnostjo do življenja tu, tako da sem vesela, da sem lahko to slišala.«, so sporočilu za javnost še zapisali udeleženci srečanja.

SOIC F2

Mestna občina Murska Sobota je sklenila pogodbo z družbo Medicop – specialna oprema d.o.o. iz Murske Sobote, s katero je tej družbi prodala stavbno zemljišče v Severni obrtni industrijski coni mesta Murska Sobota. 

RIDE Goričko - Razvoj kolesarstva na Goričkem

PRP LEADER EU SLO

Sledite nam


youtube  facebook


Kontaktirajte nas

TV AS Murska Soboota
PRAK d.o.o.
Gregorčičeva ulica 6
SI-9000 Murska Sobota

  02/521 30 30
  02/521 30 31
  

Kje smo

kjesmo