Evropski red vitezov vina deluje na kulturno-družabnem in strokovnem polju in se med drugim zavzema tudi za popularizacijo uživanja žlahtnega vina na kulturen način (predvsem ob hrani !). ERVV je posebna oblika organiziranja civilne družbe. Deluje v 26. državah Evrope na svojstven način; izhajajoč iz tradicije srednjeveškega viteštva, ki nagovarja družbeno zavest ob upoštevanju najvišjih moralnih in etičnih vrednot.
Življenje večine Slovencev je povezanih z VINOM, kar velja tudi za EVROPO, ki je v bistvu VINSKI KONTINENT. Vino nas je zaznamovalo v preteklosti, nas zaznamuje danes in nas bo tudi JUTRI. Toda: ali bomo Slovenci leta 2050 še uživali slovenska vina!? To ni provokativno vprašanje, to je lahko dejstvo, ki nas, viteze vina na Slovenskem, povezane v Evropski asociaciji OEVE, močno skrbi!
ERVV ni nosilec razvoja vinogradništva, je pa zelo spoštovan in vpliven ČLEN pri razvoju KULTURE zmernega PITJA VINA, kot najbolj zdrave alkoholne pijače. VITEZI smo na svoji poti v zgodovini vedno stali ob strani POMOČI POTREBNIM LJUDEM – danes so to naši vinogradniki in vinarji – saj se PRAVI ZNAČAJ pokaže v TEŽKIH trenutkih. Želimo delovati v dobrobit panoge, ki ima neke vrste poseben prestiž. Po tem, kako zna uživati vino, predvsem ob hrani, se ocenjuje tudi kultura nekega naroda. Kakor smo obče uspešni v znanosti in razvoju sodobnih tehnologij, je naš pogled usmerjen tudi na uspešnost vinogradniško-vinarske stroke v luči razvoja sort in enologije.
Kot viteški Red delujo neodvisno od POLITIKE, to pa še ne pomeni, da so do nje ravnodušni, da jih ne zanima ali da ne želijo prispevati svojega deleža k razvoju vinogradniške panoge in vinarstva, kajti v našem poslanstvu se vselej vračamo k vinski trti saj je v njej življenje /In Vite Vita/
Veliko argumentov govori v prid ohranjanju Slovenije kot vinske dežele:
1. Smo tradicionalno vinogradniška dežela, ki je prepoznavna po odličnih vinogradniških legah, vrhunski kakovosti vin, gastronomiji, običajih, tradiciji.
2. Vinska trta krasi velik del Slovenije. Kako spregledati pomen »Noetovih vrtov« v treh vinorodnih deželah, ki sooblikujejo značaj Slovenije?!
3. Ni nacionalne gastronomske kulture brez lastnega vina. Dežele, kjer trta ne uspeva, imajo samo kuhinjo. Slomškov nasvet, »Žalostna je miza na kateri ni vina«, govori o nepogrešljivi vlogi vina nekdaj, danes in jutri. Ta tradicija je prispevala k današnji stopnji slovenske gastronomije.
4. Slovenija je prejela izjemna priznanja za svojo gastronomijo, Michelinove zvezdice. To je lahko velika vzpodbuda, da se pospešeno nadaljujemo, saj je stopnja gastronomije tudi eden od barometrov civiliziranosti naroda.
5. Da smo tudi čustveno navezani na trto in vino, potrjuje že naša himna, ki zavezuje vse generacije. Smo edina država na svetu, katere himna poje o trti in vinu.
6. Kot dediči te dragocene naravne, ekonomske in kulturne zapuščine, smo dolžni ohranjati to dediščino z vzdrževanjem in ohranjanjem vinogradov ter razvijanjem vinske kulture. Kdor se nauči pokušati vino, se ne bo nikoli nacejal, temveč bo v vinu odkrival značaje in posebnosti vin.
Zaskrbljeni so, da se NEGATIVNI TRENDI v vinogradništvu v Sloveniji kar nadaljujejo.
Želijo, da se to nazadovanje vsaj ustavi.
Smo v času KORONA krize in njenih posledic. In zdaj, ko smo doživeli DNO, je čas, da pričnemo stvari spreminjati na bolje.
-Kaj je osrednje vprašanje, ki se postavlja v času ko smo na dnu in v krču?
-Kaj želimo doseči s spodbudami in ukrepi gospodarske in kmetijske politike, kaj lahko
pričakujemo vinogradnik, vinarji, potrošniki, vinoljubi?
V tem kontekstu so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrici dr. Aleksandri Pivec 12. maja 2020 poslali Peticijo oz. neke vrste Apel, sopodpisan z nekaterimi najbolj eminentnimi člani enološke stroke v R. Sloveniji s ciljem, da se zadeve tudi z državno pomočjo premaknejo in v povezavi z ostalimi deležniki pričnejo reševati.
Želeli bi v treh točkah na kratko in strnjeno predstaviti:
1. Našo dosedanjo aktivnost v viteškem Redu v obdobju KORONA epidemije
2. Nekatere kratkoročne učinkovite ukrepe, ki bi imeli takojšen in neposredni učinek na trenutno problematiko v vinarstvu
3. Nekaj dolgoročnih pogledov na panogo vinogradništva in vinarstva
6. Kot dediči te dragocene naravne, ekonomske in kulturne zapuščine, smo dolžni ohranjati to dediščino z vzdrževanjem in ohranjanjem vinogradov ter razvijanjem vinske kulture. Kdor se nauči pokušati vino, se ne bo nikoli nacejal, temveč bo v vinu odkrival značaje in posebnosti vin.
Zaskrbljeni smo, da se NEGATIVNI TRENDI v vinogradništvu v Sloveniji kar nadaljujejo.
Želimo, da se to nazadovanje vsaj ustavi.
Smo v času KORONA krize in njenih posledic. In zdaj, ko smo doživeli DNO, je čas, da pričnemo stvari spreminjati na bolje.
-Kaj je osrednje vprašanje, ki se postavlja v času ko smo na dnu in v krču?
-Kaj želimo doseči s spodbudami in ukrepi gospodarske in kmetijske politike, kaj lahko pričakujemo vinogradnik, vinarji, potrošniki, vinoljubi?
V tem kontekstu smo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrici dr. Aleksandri Pivec 12. maja 2020 poslali Peticijo oz. neke vrste Apel, sopodpisan z nekaterimi najbolj eminentnimi člani enološke stroke v R. Sloveniji s ciljem, da se zadeve tudi z državno pomočjo premaknejo in v povezavi z ostalimi deležniki pričnejo reševati.
Želeli bi v treh točkah na kratko in strnjeno predstaviti:
1. Našo dosedanjo aktivnost v viteškem Redu v obdobju KORONA epidemije
2. Nekatere kratkoročne učinkovite ukrepe, ki bi imeli takojšen in neposredni učinek na trenutno problematiko v vinarstvu
3. Nekaj dolgoročnih pogledov na panogo vinogradništva in vinarstva
Ad1) V sklop aktivnosti Evropskega reda vitezov vina, Konzulata za Slovenijo za pomoč slovenskim vinogradnikom in vinarjem v zvezi s epidemijo Korona virusa sta bili prek omrežja javnost v mesecu maju v presledku 14 dni poslani dve temeljni sporočili. Dosegli sta dokaj veliko število prejemnikov oz. bralcev, ocenjuje se preko 100.000. Uporabili smo slogan ''Kozarec slovenskega vina na dan - odžene krizo stran'' in drugič, ''Kozarec slovenskega vina na dan, ohranja vinogradniški stan''. Pri širjenjunju so nam pomagale številne institucije in posamezniki:
Vinis, zveza vinogradniških društev, Združenje družinskih vinogradnikov-vinarjev
Regijski oz. občinski zavodi za turizem in društva
Sommelierji, Vinska družba Slovenije
Različni klubi (Lions, Rotary...)
Različni tiskani mediji in lokalne radijske postaje
Posamezniki (prijatelji, poslovni partnerji, sodelavci, sorodniki, sosedje) in drugi.
Želeli so polnoletne Slovenke in Slovence opozoriti in spodbuditi, da je žlahtno vino v zmernih količinah in ob hrani primeren dnevi priboljšek, v posameznih primerih celo koristen. Vino bi v tem smislu moralo v našem družbenem prostoru imeti posebno mesto, pravico in potrebo, kot je to v najrazvitejših vinorodnih deželah Evrope. Prevečkrat se ga na splošno enači s pijančevanjem in vožnjo pod vplivom alkohola in prevečkrat se vse to naziva z »vinjenostjo«, dasiravno je ustrezen izraz pijanost. Slovenska družba bi mlade generacije morala sistematsko seznanjati z resnicami o vinu, tako s pozitivnimi kot z negativnimi. V zadnjih letnikih poklicnih in srednjih šol ter na fakultetah bi se temu moralo načrtno posvetiti.
Evropa je zgodovinsko pogojeno vinski kontinent in vino je sestavni del evropske kulture in njene identitete. Slovenija je del te zgodbe. Sicer pa vino, če pomislimo čisto, paktično, človeka spremlja vse od rojstva do smrti. Tega dejstva se ne da zanikati. Vina se ne smo poenostavljeno enačiti z ostalimi alkoholnimi pijačami. Seveda pa je, naj še enkrat poudarimo, vse to povezano z zmernim in kulturnim pitjem vina.
S takšnim odnosom Slovenk in Slovencev do žlahtnega vina se slovenski vinogradniki in vinarji ne bi smeli bati za svojo prihodnost.
Ad2) Pri tem gre za aktivnosti in ukrepe kako zmanjšati /pre/-velike zaloge vina v vinskih kleteh na dveh temeljnih segmentih, opisanih v nadaljevanju pod točko A in B.
A) Izhajajoč iz Apela, naslovljenega na MKGP gospe ministrici dr. Aleksandri Pivec 12. maja 2020 menijo, da je potrebno za reševanje nastalega položaja v vinogradništvu in vinarstvu v R. Sloveniji prednostno dati poudarek kratkoročnim ukrepom, ki bodo omogočili takojšnji učinek pri zmanjšanju zalog slovenskega vina. V ta namen bi bilo smiselno z različnimi ukrepi omejiti uvoz cenenih vin zunaj EU!
Predlagane pobude:
1. Dekret o omejitvi uvoza cenenih namiznih vin /blagovne količinske kvote/ ali povišanja davčnih osnov za vina uvožena zunaj EU.
2. Stimulativne spodbude /in različne olajšave/ za izvoz vina s slovenskim poreklom v EU in drugam.
3. Vsestranski razvoj kmečkega /vinogradniškega/ turizma na podeželju.
B) Zaradi velikih zalog neprodanega vina in bližajoče se nove trgatve, je potrebno doseči s primernimi ukrepi, da se vinski trg cenovno ne sesuje! Velike kleti je možno in mogoče /verjetno/ reševati z makro ukrepi odkupa v blagovne državne rezerve, srednje velikim vinarjem pa bi bilo potrebno ponuditi rešitve, kot so: destilacija vina, shrambe- skladiščenje v velikih kleteh, ki bi imele za to še proste kapacitete.
Predlagane pobude:
1. Krizna destilacija viškov vin
2. Skladiščenje viškov vin manjših vinarjev v velikih kleteh
3. Pomoč vinarjem iz naslova pomoči EU, vezano na krizne razmere pandemije
4. Turističnim kmetijam z nastanitvenimi kapacitetami omogočiti koriščenje turističnih bonov ne glede na datum pričetka delovanja.
Ad3) Vinogradništvo se planira na dolgi rok. Da smo v Sloveniji brez načrta, odkar imamo svojo državo, govorijo številke. Vinogradov imamo od tedaj za tretjino manj in vsako leto manj. Smo med redkimi državami v EU, ki nam vinogradništvo letno
nazaduje že najmanj 25 let.
V Sloveniji potrebujemo dolgoročni načrt:
Pojavljajo se nove okoliščine, ki še bolj ogrožajo naše vinogradništvo. Izginotje dela svetovnih vinogradov je hipoteza znanstvenikov (Jean-Marc Touzard, raziskovalec pri INRA, Francija): »Svetovno vinogradništvo, če se hoče ohraniti na daljši rok, se mora spoprijeti s tremi zadevami:
Zmanjšanjem pesticidov,
Ohranitvijo trte pred hiranjem (nerešljive bolezni stebla, v Franciji do 10%, drugod verjetno ni drugače),
Spremembo podnebja.
Naša naloga v Sloveniji:
Dolgoročna ohranitev naših vinorodnih leg, ki so preživljale mnoge generacije
Snovanje novih modelov za vinograde, ki morajo biti prilagodljivi na višanje temperature in vse strese, ki jih prinaša (škodljivci, bolezni, suša). Po napovedih znanstvenikov, je nujno imeti v desetih letih rešitve za prakso. Ali ima naša stroka sredstva in projekt, ki bo pisan na kožo našim vinorodnim deželam?
Predlogi:
1. Nosilec reševanja je lahko le Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v imenu slovenske družbe. Potrebno najprej narediti načrt ali program sanacije. Stvar naj bo pripravljena konkretno po legah, ne le študijsko.
2. Organizirati verige od cepljenke do police ali kozarca.
3. Povezati deležnike vinogradništva, vinarstva, trgovine in gostinstva.
4. Menimo, da je nujno imeti na ministrstvu strokovnjaka, sogovornika s stroko in prakso, ki bi imel pooblastila oziroma moč odločanja pri dolgoročni prenovi panoge.
5. Dolgoročno naj država finančno podpira ustanavljanja vinarskih konzorcijev in sicer:
za postavitev novih standardov pridelave po okoliših in podokoliših
za utrjevanje PTP zaščitenih vin in postavitev novih blagovnih znamk, ki bodo odpirale nove prodajne kanale
zaradi lažjega prodora na tuje trge
zaradi lažje promocije določenega okoliša
zaradi boljšega delovanja pri razvoju vinogradništva in vinarstva.
6. Ministrstvo naj financira aplikativne projekte, ki vključuje stroko in porabnika.
7. Ukrepe zelenih trgatev naj se ne podpira.
8. Še bolj podpirati širjenje kmečkega turizma.
9. Definirati čim prej absolutne vinogradniške lege v vsakem vinorodnem okolišu.