V Splošni bolnišnici Murska Sobota so se uspešno prilagodili koronskim razmeram, ukrepati so začeli že ob prvih vesteh o epidemiji v Italiji, imenovali skupino za ukrepe in enoto za covid-19 ter pripravili vse potrebno tudi za morebitna množična obolenja, ko bi lahko zdravili do 200 pacientov na navadnih posteljah in do 29 pacientov na intenzivni negi.
Med epidemijo se je njihovih 19 sodelavcev v izjemno težkih razmerah vključilo v vse procese oskrbe varovancev in vzdrževanje optimalnih higienskih razmer v Domu starejših občanov Ljutomer. Njihovo sodelovanje je bilo ocenjeno kot učinkovito, zgledno in z otipljivimi rezultati, saj novih okužb v domu praktično več ni bilo.
Globalnost bolezni covid-19 je neizbežno zaznamovala naša življenja in naša poklicna prizadevanja. O novem koronavirusu v kitajskem mestu Vuhan so decembra 2019 prihajale prve vesti, ki so nas odgovorne v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) spodbujale k iskanju pravih strokovnih informacij in pripravi ustreznih ukrepov za zagotavljanje strokovne in varne obravnave vseh pacientov.
Sredi februarja so na podlagi prvih priporočil oblikovali osnovne usmeritve in se ob vesteh iz Italije na začetku marca odločili za sprotno ukrepanje na podlagi predlogov infektologa dr. Emila Pala in medicinske sestre Marije Kohek, odgovornih za preprečevanje okužb v bolnišnici, ter z vključevanjem regijske epidemiologinje. Osnovni ukrepi so bili namenjeni poglobitvi in širitvi znanja o novem koronavirusu, sledenje vsem priporočilom in načrtovanje delovanja bolnišnici ob morebitnem pojavu okužbe v naši regiji.
12. marca je bila s sklepom direktorja bolnišnice Bojana Korošca imenovana skupina za določitev in izvajanje ukrepov v zvezi s covidom-19, za vodjo je bil imenovan strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar. Multidisciplinarno komisijo je sestavljalo 11 rednih članov z možnostjo vključevanja drugih strokovnjakov bolnišnice. Na vsakodnevnih jutranjih sestankih smo oblikovali navodila za delo in sprejemali sklepe o preoblikovanju posameznih enot bolnišnice. Za dobro informiranost vseh sodelavcev so vse zapisnike sproti objavljali na intranetni strani, kjer so bile vsak dan posodobljene ključne informacije in navodila vseh organov v državi.
Razglasitev epidemije 16 marca je bolnišnica dočakala z na novo oblikovano enoto za covid-19, razdeljeno na enoto za paciente s sumom na covid-19 in na enoto za covid-19 s potrjeno pozitivnimi pacienti. Tako je bila bolnišnica praktično od začetka marca preoblikovana za ločene obravnave pacientov z okužbo in tiste brez okužbe. S preoblikovanjem enote za hospitalizacijo gripoznih pacientov v enoto za sum na pozitivne paciente s covidom-19 so z zaprtjem razvojne ambulante in preselitvijo naročniške službe bolnišnice zagotovili 17 postelj za obravnavo v času dokazovanja prisotnosti okužbe. Z zaprtjem nenujnih kirurških dejavnosti so s preselitvijo intenzivnega zdravljenja v dotedanjo prebujevalnico zagotovili možnost intenzivnega zdravljenja za 8 pacientov s sumom na covid-19. S sprejetjem sklepa Ministrstva za zdravje, da se bodo za zdravljenje pacientov, okuženih z novim koronavirusom, postopoma aktivirale posamezne bolnišnice, so pripravili načrte, po katerih bi bilo pri nas to možno s preoblikovanjem dejavnosti zagotoviti postopoma: na začetku za zdravljenje 17 pacientov, ob preoblikovanju večine bolnišnice bi ob najbolj hudem epidemiološkem poteku lahko zdravili do 200 pacientov na navadnih posteljah, do 29 pacientov pa na intenzivni negi. Ugodne epidemiološke razmere niso zahtevale aktiviranja intenzivnega zdravljenja, vsi dokazano pozitivni pacienti so bili premeščeni v UKC Maribor. V času največjih obremenitev v UKC Maribor so potekali tudi pogovori o možnosti hospitalizacije bolnikov iz naše regije v drugih že aktiviranih ustanovah.
Že sam pristop do različne obravnave je zahteval veliko dodatne medicinske opreme in primerno prostorsko razporeditev. Enoto za sum na covid-19 je bilo treba prostorsko preurediti in zagotoviti medicinsko opremo za nadzor življenjskih funkcij pacientov, predvsem pa zagotoviti nujno potrebno osebno varovalno opremo. Za preurejanje prostorov in nakup nujne medicinske opreme je bolnišnica v času epidemije vložila 1.557.000 evrov.
Po sklepu Ministrstva za zdravje sta bili za pomursko regijo imenovani koordinatorki s področja stroke in nege, ki sta se vključevali v zagotavljanje izvajanja storitev v domovih za starejše občane (DSO). Ob širjenju okužbe se je njuno delo najbolj intenziviralo v DSO Ljutomer, kjer so se jima 8. aprila pridružili še drugi sodelavci bolnišnice, predvsem s področja preprečevanja okužb. Po opredelitvi problemov in težavnega položaja v DSO Ljutomer se je vodstvo bolnišnice 10. aprila odločilo, da se vključi v oskrbo varovancev doma tudi osebje bolnišnice. S soglasjem zaposlenih se je ekipam drugih zdravstvenih ustanov priključilo 21 izvajalcev zdravstvene nege, ki so bili prerazporejeni na delovišča v DSO Ljutomer z dogovorom, da se omogoči vzpostavitev dela, ki bo zaustavila širjenje okužb v tem domu, in da se izvajalci ob ugodnejšem epidemiološkem stanju vrnejo na svoja delovišča. Ustrezni ukrepi in spremenjen pristop k izvajanju storitev v DSO Ljutomer so bili dejansko uspešni, zato je bila sprejeta odločitev, da ob aktiviranju nenujnih storitev negovalno osebje 4. maja konča delo v domu. Na sklepnem sestanku deležnikov preoblikovanja dela v DSO Ljutomer je bilo sodelovanje skupaj ocenjeno kot učinkovito, zgledno, z otipljivimi rezultati, saj praktično novih okužb v domu več ni bilo.
V času najbolj burnega dogajanja v DSO Ljutomer je bolnišnica začela izvajati nenujne storitve in je sprejeto uredbo ministra za zdravje, ki je omogočala izvajanje teh storitev, dočakal pripravljena. Tako je od 11. aprila delovanje bolnišnice potekalo s strogo ločitvijo na paciente s koronavirusno okužbo in na paciente z negativno epidemiološko anamnezo. Do konca aprila so bile praktično spet aktivirane vse dejavnosti.
Za koordinacijo s strani Ministrstva za zdravje sta bili za našo regijo imenovani dve koordinatorici. Pri svetovanju in delovnemu procesu v DSO Ljutomer so se vključili medicinska sestra za obvladovanje bolnišničnih okužb, socialni delavec, ena od glavnih medicinskih sester ter zaradi pomanjkanja negovalnega kadra še 16 sodelavcev iz naše bolnišnice. V izjemno težkih razmerah so se vključili v vse procese oskrbe varovancev in v vzdrževanje optimalnih higienskih razmer v domu.
Med epidemijo je bilo v bolnišnici obravnavanih 485 pacientov s sumom na covid-19, odvzeli so 666 brisov. Potrjenih je bilo 8 okužb z novim koronavirusom, vsi, ki so potrebovali bolnišnično zdravljenje, so bili premeščeni v UKC Maribor. Povprečna starost okuženih v Splošni bolnišnici MS je bila 81,2 leta. Med odkritimi s covidom-19 v bolnišnici so bili tudi starostniki iz DSO Ljutomer, oseba stara več kot 90 let, 85 let in 82-letne osebe. V Splošni bolnišnici MS so zagotovili možnost bolnišničnega zdravljenja vsakemu obolelemu v regiji, ki je potreboval hospitalizacijo, ne glede na prisotnost okužbe s covidom-19.
V bolnišnici trenutno delujejo vsi oddelki in ambulante. Zagotavljajo varno oskrbo vseh pacientov. Nenujne storitve so zagotovljene vsem pacientom z negativno epidemiološko anamnezo, vsa nujna stanja so obravnavana takoj, paciente s sumom na okužbo s covidom-19 obravnavajo ločeno.
Vse spremembe v delovanju so zahtevale ogromno naporov, tako ključnih organizatorjev dela kot praktično vsakega izvajalca zdravstvenih storitve v bolnišnici. Za to se vodstvo vsakemu posamezniku toplo zahvaljuje, kot tudi vsem prebivalcem naše regije, ki so s svojim odnosom do ukrepov omogočili trenutno ugodne epidemiološke razmere.